A- A A+

Aktualno

 
TE NAŠE CESTE, NIKOLI DOKONČANA ZGODBA
IMG 20200708 104718Smo sredi poletja in v poletni vročini je idealno izbrati pot, ki vodi skozi gozd. Za pešce, kolesarje in voznike, skratka za vse udeležence v cestnem prometu je hlad na cesti, ki pelje skozi gozd prav prijeten. Takšnih cest je v naši krajevni skupnosti kar precej in posledično je tudi precej težav pri vzdrževanju le-teh. V normalnih pogojih naši vzdrževalci enkrat letno na vseh naših cestah pokosijo bankine in neposredno okolico cestnega sveta. Žal pa ostaja problem vej z bližnjih dreves ob cestah, ki pa so v večini v privatni lasti. Za to pa so odgovorni lastniki zemljišč in ne Krajevna skupnost. Zaradi nerednega čiščenja gozdov se tako precej naših cest zarašča in ponekod so problemi povezani s tem zelo resni. Laška komunala nas je v preteklosti že obvestila, da na nekaterih odsekih oziroma v nekaterih zaselkih začasno ne bo izvajala odvoza odpadkov prav zaradi zaraščenosti cest, ki s tem povzročajo škodo na njihovih vozilih. Nekatere krajane smo o tem že obvestili, sicer pa menimo, da večina krajanov prav dobro pozna predvsem »svoje« lokalne ceste in tudi vedo kje in kako bi bilo potrebno posekati vejevje, ki posega v cestni svet.  Zakon na tem področju je povsem jasen in nedvoumen. Vsak lastnik zemljišča je odgovoren za morebitno škodo, ki je povzročena s padcem vej ali celo dreves na javne ceste. Zato znova vljudno prosimo lastnike gozdov, da primerno vzdržujejo svoje gozdove predvsem na področjih javnih cest in se s tem izognejo morebitnim težavam in nepotrebnim stroškom, oziroma da postopajo v skladu z varnostjo v cestnem prometu. Tu ne gre le za poletne težave, enake če ne še večje težave se ponovijo v jesenskem in zimskem času, ko se veje dreves zaradi vremenskih razmer tako upognejo, da praktično zaprejo promet na posameznih cestah. Slabe volje zaradi začasne neprevoznosti posameznih cest je takrat ogromno, le redkokdo pa se v takih trenutkih spomni na to, kdo je za takšno stanje dejansko odgovoren. Vsi klici so usmerjeni na Krajevno skupnost oziroma njihove vzdrževalce, ki pa čudežev ne zmorejo narediti. Za redno vzdrževanje gozdnih parcel ni potrebno veliko truda, le obilo dobre volje in zadeva bo rešena v zadovoljstvo vseh. Lastnina namreč ni le običajna dobrina, pač pa terja tudi odgovornost.

Martin Kokotec
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Laško
Zgodovina izgradnje in asfaltiranja ceste Jagoče – Doblatina – Svetina, Franci Zupanc
Kolikor se še spominjajo nekateri krajani je bila cesta iz Laškega do Svetine po današnji trasi grajena šele v 80 letih prejšnjega stoletja. Do takrat je bil dostop do Svetine iz več smeri. Večina so bili to kolovozi in sicer iz smeri Jagoče, čez Brstnik, iz smeri Laškega okoli Huma preko Tovstega in iz Padeža  čez na Zavoj ali na Požnico. Zaradi slabih povezav do Laškega so ljudje iz zaselkov Zavoj, Doblatina, Planinca in Požnica bili bolj vezani na Svetino in Štore, kot na Laško. V cerkev se je hodilo na Svetino. V šolo so otroci hodili v Svetino, kasneje pa zaradi boljše povezave in avtobusnega prevoza tudi v Štore.
Tako je bilo na predlog in željo krajanov, same krajevne skupnosti in občine sklenjeno, da se pristopi k izdelavi nove ceste. Tako je bilo s pomočjo gozdne uprave dogovorjeno, da se zgradi nova gozdna cesta, ki bo ob enem služila tudi javnosti. Cesto je trasiral g. Klančnik, inženir gozdnega gospodarstva iz Celja in ki je bil avtor več cest na področju občine Laško (Cesta na Šmohor, Cesta na Ladno raven, Cesta na Vrh nad Laškim, itd.) Precej let se je veliko sredstev in prostovoljnega dela prebivalcev vlagalo v vzdrževanje te makadamske ceste, saj je vsako manjše deževje in neurje odnašalo gramoz in  trgalo cestišče.  V letu 1991 se je končno le uspelo vnesti v program KS Laško tudi aktivnosti za delno asfaltiranje ceste Laško Doblatina. Naloga je bila podprta s sredstvi izglasovanega samoprispevka, pomoči takratnega združenega dela in prispevkov in dela samih krajanov. Prvi sestanek v zvezi z asfaltiranjem te ceste je bil zbor oziroma sestanek krajanov  v zvezi z uvedbo samoprispevka, dne 18. 11. 1991. Na osnovi tega sestanka je bil na pobudo krajanov Doblatine in Požnice ter v skladu z dogovorom občine Laško, dne 19. 1. 1992 ustanovljen režijski odbor za asfaltiranje ceste  Svetina – Doblatina – Jagoče. Začnejo se aktivnosti za postopno asfaltiranje in sicer s pridobivanjem soglasij lastnikov zemljišč , raznih drugih dovoljenj na sami občini, s popisom del in s vso drugo potrebno dokumentacijo. Začnejo se zbirati denarna sredstva in prostovoljne akcije krajanov na pripravi podlage za asfaltiranje. Tako se  junija 1992 asfaltira prvi odsek te ceste in sicer v dolžini 800 m na območju zaselka Planinca proti Svetini. Akcija se je realizirali torej s pomočjo krajanov, Krajevne skupnosti Laško, Občine Laško in Komunale Laško. Ker del ceste leži tudi na področju Občine Štore, takrat še Občine Celje, so bitke za sredstva bilke tudi tam.
Zaradi navezanosti krajanov na Svetino in Štore so imeli takrat velik posluh za probleme krajanov Doblatina in Požnica tudi v KS Svetina. Tako tudi Občina Celje v letu 1993 asfaltira neasfaltiran del od Svetine do Doblatine v dolžini 500 m. Na področju KS Laško je ostal še neasfaltiran del od odcepa za Celjsko kočo proti Doblatini. S pomočjo Pivovarne Laško pa se je v naslednjem letu 1994 uspel asfaltirati še ta preostali del v dolžini 1000 m. Leta 1994 in 1995 se je s pomočjo Občine Celje in KS Svetina realizirala tudi telefonska napeljava s položitvijo zemeljskih kablov. Tako leta 1995 končno zazvonijo tudi telefoni v Požnici, Doblatini in delu vasi Brstnik. V tem času se od občine Celje odcepi Občina Štore. Le-ta je preko KS Svetina v letu 1995 pokrila z asfaltom še preostali neasfaltiran del in tako je bila Doblatina povezano do Štor z asfaltom.
Po izgradnji mostu v Jagočah v letu 1996 se je z veliko pomočjo Pivovarne Laško asfaltiralo 1800 m ceste od Jagoč do Brstnika. Ker ima Doblatina električno povezavo iz smeri Svetina in je bila električna napetost zelo nizka in slaba, smo v Elektro Celju dosegli tudi postavitev nove TP in močnejšega električnega voda proti Celjski koči. 17. julija 1999 smo s pomočjo KS Laško krajani izvedli delovno akcijo in postavili dve avtobusni postajališči in avtobusno obračališče. V jeseni 2002 se je s pomočjo Regionalne razvojne agencije Celje asfaltiralo preostali del ceste iz smeri Brstnika do Doblatine in sicer v dolžini 3200 m.
Tako je bilo z otvoritvijo ceste in družabnim zaključkom dne 8. novembra 2002 na Doblatini zaključeno asfaltiranje ceste Laško – Jagoče – Brstnik – Doblatina – Svetina.
Krajani in lastniki zemljišč so si vseskozi prizadevali, da bi se uredila katastrska odmera zemljišč, ki so jih odstopili za namene ceste. Tako se je podprla prekategorizacija ceste v državno cesto in dosegel višji standard s čimer se je dosegla odmera ceste z odkupom zemljišča oziroma plačilom odškodnine. Za uresničitev vsega naštetega je bilo potrebno veliko časa, sredstev, drugih naporov in živcev nekaterih krajanov, akterjev, kajti le ni šlo vse tako gladko, kot je bilo mišljeno, dogovorjeno in obljubljeno.
 
Franc Zupanc
Doblatina 8, 3270 Laško
 
Pripis strokovnih služb KS Laško
V času pisanja tega prispevka je avtor zgornjega prispevka gospod Franci Zupanc želel pripisati, da je v tem času cesta postala že tako uničena, da bi jo bilo nujno potrebno sanirati.
Na srečo se je v tem času zgodila kolesarska dirka po Sloveniji, katere trasa je potekala tudi po tej cesti iz Laškega do Celjske koče in naprej do Celja. Tako se je tik pred tem, na tej cesti obnovil prepotreben odsek ceste od Doblatine do Požnice. Po dolgih letih čakanja se je v tem času končno asfaltiral tudi odsek ceste proti Celjski koči. Z velikim veseljem pa se je v tem času  pričakovala tudi dokončna obnova  z ceste Svetina – Kanjuce – Sela – Šentrupert.

V SPOMIN TRMI
IMG 20200508 114857Pred časom smo lahko na spletni strani laške občine prebrali članek, ki je govoril o odprtju novega podhoda pod železniško progo v Debru (pri Glavnič). Omenjeni podhod je res odprt za uporabnike, torej za pešce in kolesarje kljub temu, da razsvetljava še ni dokončana oziroma urejena. Pa se povrnimo malo nazaj v preteklost. Na tem mestu je bil včasih zavarovan nivojski prehod preko železnice in tu je potekal cestni promet z vsemi vozili. Ko je bil pred leti zgrajen nov podvoz pri debrski osnovni šoli, so le-tega po kratkem postopku na željo železnice iz varnostnih razlogov zaprli. S tem se je strinjala celo laška občina, ki je takrat tudi marsikaj obljubila.  V Krajevni skupnosti Laško pa smo ves čas zagovarjali idejo, da je potrebno na tem mestu zgraditi podvoz in ne le podhod, ki bo dovoljeval promet za pešce, kolesarje in osebna vozila, podoben kot je nasproti starega zdravilišča. Ko je pred časom prišla na vrsto modernizacija železniške proge Celje-Zidani Most smo pričakovali, da se bo naša ideja uresničila. Ni manjkalo dosti, da bi na tem mestu ne bilo ničesar, razen tirov seveda. Ko so delavci že pripravljali temelje za protihrupno ograjo tudi na samem bivšem prehodu, sem lastnoročno obvestil pristojne na laški občini kaj se dogaja. Seveda so nekateri tam kar poskočili, češ kaj pa se dogaja. No po hitrem ogledu na terenu samem, so dela za pripravo temeljev za protihrupno ograjo na omenjenem nekdanjem prehodu ustavili. Potekali so intenzivni telefonski pogovori in dopisovanje s pristojno direkcijo (DRI), katere nekdanji vodja je bil zelo aroganten in posledično si ni dovolil »soliti pameti«. Kasneje so ga sicer zaradi drugih razlogov odstavili, vendar za »naš podvoz« žal prepozno. Omenjeni gospod ni hotel niti slišati kaj drugega, razen tistega, kar si je sam zamislil. Prepričali ga niso niti občinski veljaki, ki pa resda niso bili preveč zahtevni in vztrajni. Rezultat njegove trme je današnji podhod. Tako bo vas Debro še naprej ostala brez vaškega jedra, v katerem bi se lahko vaščani v miru sprehajali. Ves promet z Ladne ravni in proti njej bo še naprej potekal skozi vas, namesto da bi vsaj del tega preusmerili na željeni podvoz. Sedanja obnova železniške proge je prva resnejša obnova po zgraditvi »Južne železnice«. To pomeni da bo naslednja šele po dobrih stotih letih in morda bodo takrat pristojni ljudje bolj uspešni kot smo bili mi. Za rešitev prometa v vasi Debro obstaja še ena varianta, ki sem jo sicer že opisal v eni izmed prejšnjih številk biltena in sicer izgradnja nove ceste od nekdanjega prehoda pa ob železnici do novega podvoza pri debrski šoli. Tudi ta projekt bi bil lahko realiziran relativno hitro hkrati s sanacijo železniške proge, vendar zanj ni bilo posluha na Občini Laško, niti pri lastnikih zemljišč v sami vasi. Očitno bo tudi na tem področju moralo preteči precej časa, da bodo zanamci morda znali na drugačen način poiskati in doseči skupne interese. Žal je v tej družbi danes vse preveč nasprotovanja in nagajanja, da o kulturi dialoga niti ne govorim. Vsem skupaj želim več sreče prihodnjič.

Martin Kokotec, KS Laško 

HIŠKA KOT IZ PRAVLJICE
SLIKE IZ LG G3 1052V naselju Brstnik pravzaprav ob brstniškem grabnu stoji prijetna hiška v kateri domuje družina Baak. Malokdo zaide v ta predel naše krajevne skupnosti, če pa že so to povečini tisti, ki iščejo gozdne sadeže ali pa zgolj sprehod v čudovitem naravnem okolju. Hiška stoji na koncu javne poti, ki vodi od križišča z občinsko cesto ob reki Savinji. Svoj čas je javna pot potekala ob brstniškem potoku, tako je še danes zarisana v katastru. Že pred leti pa je krajevna skupnost na željo in ob sodelovanju krajanov uredila novo dostopno cesto na tem področju, ki je bistveno olajšala dostop do tega naselja. Kot je v laški krajevni skupnosti v navadi krajani oziroma lastniki z Občino Laško podpišejo ustrezen sporazum o prenosu cestišča na občino. Tako je bilo tudi v tem primeru. Bil je čas lahko bi rekli »debelih krav« in skupaj z nekaterimi krajani smo uspeli nadomestno cesto asfaltirati v precejšnji dolžini in tako primerno urediti ponekod zelo zahtevno traso ceste, še posebej tisti krak, ki vodi proti Krajnc Veroniki. Omenjena gospa ima sicer velike zasluge, da je cesta tako urejena kot sedaj je. Bila je zelo vztrajna in ni ji bilo težko potrkati na marsikatera vrata in prositi za pomoč. Hvala vam gospa Veronika, lahko ste zgled marsikomu.
 
Drugi krak javne poti ki vodi proti družini Baak pa ni imel take sreče. Dobršen del ceste smo sicer uspeli asfaltirati, prav tako smo uredili novo škarpo in ograjo pred transformatorsko postajo, več pa ne. Zataknilo se je pri nekaterih lastnikih, ki nadaljnje modernizacije ceste enostavno ne dovolijo, kljub temu da so predniki podpisali ustrezen sporazum. Odmera dejanskega stanja cestišča se tako v lanskem letu ni mogla dokončati. Žal ta primer ni edini v naši občini in tako bomo prisiljeni uporabiti vsa pravna sredstva, ki so nam na voljo v takih primerih. Ne bomo dovolili da bi zaradi nevoščljivosti in nemogočih zahtev trpeli naši načrti, s tem pa bi bili naši krajani prikrajšani za sodobno urejeno javno pot.
 
Zakonca Baak se zavedata da mimo njune hiške, ki je bila pred mnogimi leti mlin, v običajnih razmerah teče miren potoček. Ko pa pride do močnejšega dežja in hujših nalivov, je njuna hiška ogrožena z ogromnimi količinami vode, ki se tod stekajo iz širšega področja Brstnika in Rifengozda. Lahko bi rekli da vzorno sodelujeta z enoto Arso iz Celja, ki skrbi za redno čiščenje pregrad v brstniškem grabnu, katere so bile pred leti postavljene kot zaščita pred poplavami. Njuno življenje je tako bistveno mirnejše. Želimo jima da v bližnji bodočnosti tudi do njune pravljične hiške pride asfaltna cesta.

Martin Kokotec, KS Laško 

KDOR HITRO POMAGA, DVAKRAT POMAGA
IMG 20191217 161847Tudi z besedami v naslovu tega prispevka bi lahko prevedli znan slovenski pregovor, ki pravi, da kdor hitro da, dvakrat da. Res je tako. Jeseni se je na nas s prošnjo po pomoči obrnila družina Kočar oziroma Zupanc s Požnice 2a. Seznanili so nas, kakšna nesreča jih je doletela. V takih trenutkih je najbolj pomemben hiter odziv. Stopili smo v stik z Vladom Marotom iz Rdečega križa v Laškem. Dogovorili smo se, da bomo poskusili vključiti še nekatere lokalne dejavnike. Tako smo se dogovorili za sestanek pri županu, na katerem so bili prisotni poleg predstavnikov občine, Rdečega križa in Krajevne skupnosti tudi predstavniki Centra za socialno delo. Hitro smo dosegli dogovor kdo, kaj in kako oziroma na kakšen način bomo pomagali ter da bo vse aktivnosti pri izvedbi pomoči vodil laški Rdeči križ. Pri vsem skupaj je bil najbolj pomemben dejavnik vreme, saj smo bili takrat že v pozni jeseni in bila je prisotna bojazen, da želenih del ne bo mogoče izvesti. Na fotografijah je vidno, kako nam je uspelo urediti okolico hiše in priključno cesto do lokalne ceste. Vsega tega ne bi mogli narediti brez izjemne požrtvovalnosti sodelavcev firme GM Hercog, za kar se jim ob tej priložnosti posebej zahvaljujemo. Enako zahvalo smo dolžni tudi Borutu Škegru (Komunala Laško), pa Andreju Kaluži z laške občine in vsem ostalim, ki so vsak na svoj način in po svojih zmožnostih prispevali, da se je sestavil mozaik pomoči. Mnenja smo, da nam je relativno hitro uspelo na najbolj primeren način pomagati družini v njeni nesreči. Usposobili smo namreč okolico njihove hiše za kolikor toliko normalno gibanje z vozičkom, v nadaljevanju pa tudi za potrebno ureditev notranjosti. Prav prijeten občutek je, da je solidarnost med nami še vedno zelo prisotna in da se znamo ob takih in podobnih trenutkih hitro odzvati in prizadetim primerno pomagati. Upamo in želimo da bo tako tudi v bodoče.

Martin Kokotec, KS Laško 


ŠTEFKINA POTICA
IMG 20191118 143715Kdo ne pozna »Gostilne Šuhel« na Strmci v kateri prebiva gospa Šfefka Zdovc, kjer so vrata gostilne kljub krčmarkini visoki starosti še vedno odprta in gostje dobrodošli. V ponedeljek 18.11.2019 sredi dneva me je kar mimogrede nagovoril Vlado Marot iz Rdečega križa v Laškem. Če imaš čas pojdi z mano, greva Zdovčevi Štefki voščit za rojstni dan. In sva šla, spotoma sva v cvetličarni vzela še šopek rož kot se spodobi in brž na Strmco. Presenečenje je bilo popolno. Štefka je bila v družbi svojih sorodnikov, vendar naju ni pričakovala. Kako lepo sva izvedla to voščilo, saj je prav na tisti dan praznovala 96. rojstni dan. Seveda smo morali nazdraviti, postregla nama je tudi s potico, ki sta jo pred tem pripravili skupaj z Betko Šuhel. Kako okusna je bila, kljub temu da Štefka z izgledom potice ni bila najbolj zadovoljna. Midva z Vladom se z izgledom nisva posebej obremenjevala. Da je bila zelo dobra, je kmalu pokazal prazen krožnik. Po kratkem klepetu in zahvali za vse dobrote sva z Vladom vzela pot pod noge, še prej pa Štefki zaželela »Še na mnoga zdrava leta« in če prej ne, čez leto dni nasvidenje.
 
Martin Kokotec, KS Laško

OTVORITEV CESTE KURETNO-SPODNJE IVŠKO
09 2019dvaKot lahko vidite na sliki je bilo v sredo, 20. novembra 2019 ob 15. uri popoldan kljub deževnemu vremenu v Kuretnem prav veselo. V prisotnosti župana, njegovih sodelavcev in vaščanov smo odprli posodobljeno cesto do domačije Medvedovih na Spodnjem Ivškem. Omenjena družina in njihovi prijatelji so vzorčen primer, kako se z lastno močjo primerno pripravi cesta za asfaltiranje. So pač ljudje, ki jim ni tuja solidarnost in medsebojna pomoč je tukaj doma.
Zato v domači in bližnji vasi marsikaj sami postorijo in sicer brez velikih besed in naporov, za kar smo jim v krajevni skupnosti zelo hvaležni. Naj se ob tej priliki zahvalim vsem, ki ste kakorkoli prispevali pri obnovi te ceste, prav tako pa hvala za prijetno pogostitev. Vsem želimo srečno vožnjo.

Martin Kokotec, KS Laško  

EPPUR SI MUOVE - IN VENDAR SE VRTI
IMG 20191025 143547Tako nekako je pred davnimi leti Galileo Galilei italijanski znanstvenik in izumitelj iz 16. stoletja dejal, ko je udaril z nogo ob tla in v protest vzkliknil: »In vendar se vrti!« Nekako podobno smo pred časom reagirali v naši krajevni skupnosti, ko smo na seji predsednikov krajevnih skupnosti pri županu jasno povedali, da se ne strinjamo s predlaganim predlogom odloka, ki bi zmanjšal pomen in vpliv najbolj osnovne lokalne skupnosti, ki se imenuje Krajevna skupnost. Predmetni predlog odloka, ki je bil predstavljen na seji, gre na škodo vsem Krajevnim skupnostim v naši občini, tako da se zelo očitno poskuša minimalizirati delovanje KS do te mere, da delovanje KS ne bo več mogoče. Ocenjujemo, da gre za politično odločitev Občine Laško, da KS najprej »de facto« sčasoma pa »de iure« ukine. Že tako je precej problemov pri delovanju v posameznih krajevnih skupnostih, saj ljudje nimajo ne volje ne časa za funkcije in tako večina dela pade na posameznike, ponavadi upokojence. Dela pa je precej, še posebej ker so krajani iz leta v leto bolj zahtevni, kot običajno pa finančnih sredstev ni na razpolago v tem sorazmerju. Kljub vsem težavam, tudi takim nepotrebnim, se trudimo narediti maksimum, kar smo v danem trenutku zmožni narediti. Seveda nikoli ne bomo delo opravili tako, da bodo vsi zadovoljni. Želimo le, da tudi vsi pristojni občinski dejavniki razumejo vzklik »in vendar se vrti«, saj se brez uspešnega delovanja osnovne celice v naši družbi kot je lokalna samouprava in medsebojnega spoštovanja, vrtiljak na katerem so krajevne skupnosti ne bo vrtel v dobrobit vseh krajanov oziroma občanov.

Martin Kokotec, KS Laško

JESENSKA OPRAVILA
Članek objavljen v laškem biltenu št. 74, dne 15. oktrober 2019 (str. 8)
IMG 20190920 183205Do številnih naših krajanov še vedno vodijo makadamske ceste oziroma javne poti (183205 na slikicesta v Brstniku). Predvsem le-te so bile v junijskem in avgustovskem neurju močno poškodovane intako  potrebne konkretnesanacije. To nam je sredi  septembra ob  pomoči občine tudi uspelo inmarsikomu, ki je odvisen od teh poti, se je nasmejalo. Uredili smo praktično vse makadamske odsekena našem področju. V naši krajevni skupnosti je še precej kilometrov makadamskih cest, kijih je sicervsako leto manj, saj nam vsako leto uspe nekaj omenjenih odsekov asfaltirati. Žal je to čedalje težje,saj gre večinoma za odmaknjene in redko poseljene zaselke, kjer prebivalci sami ne zmorejo bremenapriprave spodnjega ustroja. V takih primerih se naslonimo na pomoč občine in posameznih donatorjev, ki včasih še vidijo interes. Vendar je tudi to iz leta v leto redkeje. Glede na finančne zmožnosti našekrajevne skupnosti pa bo to trajalo še leta. Vsi si pač želijo primerne asfaltne poti.Ponovno pa apeliramo na lastnike gozdov ob krajevnih cestah, da primerno očistijo in porežejo veje, kiposegajo v cestni svet. To so dolžni storiti predvsem iz varnostnih razlogov v cestnem prometu, pa tudizaradi lažjega rednega vzdrževanja, ki ga izvajajoposamezni izvajalci. Če opozorilo ne bo zaleglo, bomoto storili s pomočjo naših izvajalcev vzdrževanja, vendar na stroške posameznih lastnikov gozdov.

IMG 20190909 143931Na športnem igrišču na  Strmci smo pred kratkim v veselje vseh uporabnikov nabavili in postavili gol (143931 na sliki), ki bo lahko služil tako za nogomet kot tudi za rokomet. Omenjeno zadevo so si krajaniStrmce na čelu s svetnikom krajevne  skupnosti Milanom Padežnikom že dalj časa  prizadevali  ureditipreko občine, ker pa niso našli primernega sogovornika, zato so se obrnili na krajevno skupnost in kotže rečeno, smo zadevo rešili v zadovoljstvo vseh. Lahko jim zaželimo le veliko športnih užitkov.

Martin Kokotec, KS Laško
 
 
 

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..

  Sprejemam piškotke.